Skip to main content
Abstract

Problematika cenovne nedostopnosti stanovanj je v EU zelo zaskrbljujoča. Vodi do brezdomstva, stanovanjske negotovosti, finančne preobremenjenosti in neustreznih stanovanjskih razmer. Poleg tega mladim preprečuje, da bi zapustili dom staršev. Te težave vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi, prispevajo k problematiki neenakih življenjskih pogojev in priložnosti ter povečujejo stroške zdravstvenega varstva, zmanjšujejo produktivnost in povzročajo okoljsko škodo. Z velikim povečanjem stanovanjskih stroškov se soočajo zlasti najemniki nepremičnin v zasebni lasti, mnogi lastniki nepremičnin pod hipoteko pa se spopadajo s povečanjem obrestnih mer. Poleg tega se številni lastniki stanovanj, ki niso pod hipoteko, zlasti v postkomunističnih in južnoevropskih državah, soočajo z revščino in neustreznimi bivalnimi razmerami. Kriza življenjskih stroškov vpliva na ljudi v vseh slojih prebivalstva. Socialna stanovanja in subvencije za najemnine podpirajo številne med njimi, vendar se zmogljivost teh ukrepov med državami in znotraj njih razlikuje, prav tako pa ti ukrepi izključujejo nekatere skupine v ranljivem položaju, saj ne dosežejo vseh ljudi, ki so do njih upravičeni. V treh četrtinah držav članic obstajajo pobude po načelu „najprej stanovanje“, ki zagotavljajo nastanitev brezdomcem, vendar so te večinoma majhnega obsega. To poročilo opisuje stanovanjske težave v EU in politike, ki jih obravnavajo, pri čemer se opira na Eurofoundovo e-raziskavo Življenje, delo in covid-19, statistične podatke Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih ter prispevek mreže Eurofoundovih korespondentov.

Key findings

Podpora pri reševanju stanovanjskega problema, kot so socialna stanovanja in subvencioniranje najemnin, prispeva k večji odpornosti in socialni zaščiti številnih ljudi v EU. Ključnega pomena je, da oblikovalci politik pri oblikovanju reform na področju socialnih prejemkov upoštevajo učinek tovrstne podpore, saj lahko stanovanjski dodatki prinesejo takojšnje olajšanje v kriznih razmerah, ki se odražajo na dejanskih stanovanjskih stroških, stroških energije in prihodkih.

Pri oblikovanju stanovanjskih politik, ki so namenjene izboljšanju cenovne dostopnosti stanovanj, je treba posebno pozornost nameniti temu, da te ne bi nenamerno povečale obstoječih neenakosti. Politike za povečanje cenovne dostopnosti stanovanj imajo lahko kompleksne učinke, ki se morda ne odražajo vedno v izboljšanju dostopa do stanovanj in kakovosti življenja. Stanovanjski dodatki lahko na primer povzročijo zviševanje najemnin in nakupnih cen stanovanj, podpora lastnikom pa pogosto prinaša več koristi ljudem z višjimi dohodki kot tistim z nižjimi, kar pogosto spodbudi posojilojemalce, da najamejo kredite, ki jih kasneje ne morejo odplačati.

Za oblikovalce politik je bistveno, da upoštevajo raznolikost položajev oseb znotraj ranljivih skupin. Ugotovitve na primer kažejo, da 46 % najemnikov stanovanj, ki so v zasebni lasti, občuti strah pred tem, da si v naslednjih treh mesecih ne bodo mogli več privoščiti stanovanja, pri čemer je v večini držav, v katerih je več kot polovica prebivalstva lastnikov stanovanj, ki niso pod hipoteko, približno četrtina teh še vedno izpostavljena tveganju revščine.

Politike na podlagi načela „najprej stanovanje“ so večinoma uspešne pri preprečevanju brezdomstva in jih je treba razširiti po vsej EU. Da bi zagotovili ustrezen dostop do stanovanj, je pomembno zagotoviti, da so ta neodvisna, stabilna in resnično prosta obveznosti do podpornih služb.

Sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti domov morajo doseči skupine z nizkimi dohodki in jih zaščititi pred prihodnjimi zvišanji cen energije. Ugotovitve kažejo, da 28 % ljudi v EU pričakuje, da se bodo soočali s težavami pri plačevanju računov za komunalne storitve, ta delež pri najemnikih socialnih stanovanj in lastnikih stanovanj, ki niso pod hipoteko, iz nižjih dohodkovnih razredov poskoči na 36 %, pri čemer mnogi ne morejo svojih domov ogrevati do ustrezne temperature, kar kaže na to, kako je treba pri izboljšanju ustreznosti stanovanj upoštevati tako sedanje kot tudi prihodnje potrebe prebivalcev.

The report contains the following table and figures.

  • Table 1: Examples of Housing First-inspired policies and initiatives in EU Member States
  • Figure 1: A framework for housing affordability and problems
  • Figure 2: Distribution of population by type of tenure, EU Member States, 2020 (%)
  • Figure 3: Distribution of population by dwelling type, EU Member States, 2020 (%)
  • Figure 4: Housing costs, EU Member States, 2010 and 2019 (monthly purchasing power standard)
  • Figure 5: Housing costs: Rents, prices and interest rates, EU27, 2005–2023 (indexed, January 2005=100)
  • Figure 6: Housing costs: Maintenance, services and utilities, EU27, 2005–2023 (indexed, January 2005=100)
  • Figure 7: People aged 25–34 living with their parents in 2019 and change since 2010, EU Member States (%)
  • Figure 8: Likelihood of needing to leave accommodation within the next three months, EU Member States, 2020–2022 (%)
  • Figure 9: Likelihood of facing difficulties paying for utilities in the next three months, EU Member States, 2022 (%)
  • Figure 10: Housing costs as a proportion of income by type of tenure, 2019 (%), and change in tenant–owner gap since 2010 (percentage points), EU Member States
  • Figure 11: Homeowners without a mortgage who are at risk of poverty, in EU Member States with highest rates of ownership without a mortgage, 2020 (%)
  • Figure 12: Ability to make ends meet, by proportion of income spent on housing, EU27, 2019 (%)
  • Figure 13: People reporting problems with accommodation, by type of accommodation and rural or urban area, EU27, 2022 (%)
  • Figure 14: People reporting problems with accommodation, by type of tenure, EU27, 2022 (%)
  • Figure 15: People reporting problems with the local area, by degree of urbanisation, EU27, 2022 (%)
  • Figure 16: Changes in perceived importance of accommodation attributes during the pandemic, EU27, 2022 (%)
  • Figure 17: Changes in perceived importance of local area attributes during the pandemic, EU27, 2022 (%)
Number of pages
84
Reference nº
EF22024
ISBN
978-92-897-2328-2
Catalogue nº
TJ-04-23-499-EN-N
DOI
10.2806/715002
Permalink

Cite this publication

Disclaimer

When freely submitting your request, you are consenting Eurofound in handling your personal data to reply to you. Your request will be handled in accordance with the provisions of Regulation (EU) 2018/1725 of the European Parliament and of the Council of 23 October 2018 on the protection of natural persons with regard to the processing of personal data by the Union institutions, bodies, offices and agencies and on the free movement of such data. More information, please read the Data Protection Notice.

OSZAR »