Spremembe pri regionalnem zaposlovanju in geografija dela na daljavo v Evropi

V EU se je povečal pomen regij glavnih mest kot gonilnih sil inovacij in rasti ter kot središč gospodarskega in človekovega razvoja. Januarja 2021 je v 27 metropolitanskih regijah glavnih mest EU živelo 16,3 % prebivalcev EU (72,7 milijona ljudi) navkljub očitnim neugodnostim, kot so denimo višji življenjski stroški in prometni zastoji.
 

Medtem se redko poseljena območja še naprej soočajo z dolgoročnim gospodarskim upadom in odseljevanjem prebivalstva, saj se ljudje v iskanju gospodarske blaginje raje selijo v mesta. Izzivi, s katerimi se srečuje podeželsko prebivalstvo, zajemajo slabše možnosti za zaposlitev, omejen dostop do javnih storitev in slabšo infrastrukturo. Po drugi strani pa uživajo prebivalci podeželja številne koristi, kot so cenovno dostopnejša in prostornejša stanovanja, manjše onesnaževanje in bližina narave.
 

V tem poročilu je predstavljena nedavna dinamika zaposlovanja v regijah EU, pri čemer je bilo podrobneje proučeno vprašanje, kako so vzorci sektorske specializacije in možnosti za delo na daljavo prispevali k odpornosti regij glavnih mest in urbanih središč na krizo zaradi pandemije covida-19. Poročilo obravnava ključno vlogo dela na daljavo kot zaščite pred šokom na področju zaposlovanja, ki ga je povzročila pandemija, in nadaljnji pomen dela na daljavo pri okrevanju po pandemiji z regionalnega vidika. Proučuje tudi dejavnike, ki prispevajo k preostalim razlikam med mestnimi in podeželskimi regijami. V sklepnem delu skuša odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko javna politika izkoristila priložnosti za delo na daljavo na podeželskih in perifernih območjih, da bi spodbudila bolj uravnotežen regionalni razvoj.

Ozadje politike

Krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije je ključni cilj EU. Kohezijska politika je glavni instrument, ki se uporablja za spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega regionalnega razvoja, na primer z zagotavljanjem podpore manj razvitim regijam. EU je bila doslej uspešna pri zmanjševanju gospodarskih razlik med državami članicami. Vendar se številna podeželska območja soočajo z gospodarskimi in družbenimi izzivi, kot so upadanje števila prebivalcev, pomanjkanje ustreznih možnosti za zaposlitev, slabo razvita infrastruktura in omejena internetna povezljivost.
 

Hkrati imajo velika urbana središča, zlasti prestolnice, še naprej ključno vlogo pri gospodarskem razvoju. Izkoristila so prednosti revolucije na področju dela na daljavo, vendar se soočajo s pomembnimi trajnostnimi izzivi: prenaseljenostjo (ki se lahko odraža v pritisku na osnovne storitve, vključno z zdravstvenim varstvom in stanovanji), onesnaževanjem in socialnimi neenakostmi. S tega vidika bi lahko širitev dela na daljavo obravnavali kot priložnost za gospodarsko in socialno prenovo podeželskih območij.
 

Vprašanja regionalnih razlik in geografske raznolikosti v EU zato še dalje ostajajo pomembna. Vse več je dokazov, da se regionalne razlike v blaginji in gospodarski dinamiki kažejo v razlikah v življenjskem standardu in dostopu do virov, kar ima družbene in politične posledice, saj lahko v regijah, za katere se zdi, da so „zapostavljene“, naraščajo občutki nezadovoljstva, jeze in tesnobe.
 

Ključne ugotovitve

• Leta 2022 je stopnja zaposlenosti v skoraj 90 % regij NUTS 2 v EU presegla ravni iz obdobja pred pandemijo covida-19. Stopnja zaposlenosti v več kot dveh petinah vseh regij je bila enaka ali višja od 78 %, kar je cilj EU glede stopnje zaposlenosti za leto 2030. Vendar pa so še vedno opazne razlike.
   
• Od desetih regij z najvišjimi stopnjami zaposlenosti leta 2022 jih je šest bilo regij glavnih mest. Med letoma 2019 in 2022 so te doživele najmočnejšo rast zaposlovanja, zlasti na dobro plačanih delovnih mestih, po drugi strani pa so utrpele večjo izgubo slabše plačanih delovnih mestih, ki zahtevajo veliko medosebnih stikov.
   
• V glavnih mestih je eden od štirih delavcev zaposlen na znanjsko intenzivnem delovnem mestu v zasebnem storitvenem sektorju, v primerjavi z enim od desetih v pretežno podeželskih regijah. Odpornost zaposlovanja v glavnih mestih in pretežno urbanih regijah na krizo zaradi pandemije covida-19 je bila deloma posledica velikega deleža delovnih mest, na katerih je bilo delo mogoče opravljati na daljavo.
   
• Med 20 regijami z največjim deležem delavcev, ki so leta 2022 delali od doma, jih je večina nacionalnih prestolnic ali območij okoli njih. Delež delovnih mest, ki omogočajo delo na daljavo, kaže po vsej EU na razlike med urbanimi in neurbanimi območji.
   
• Po vsej Evropi je bilo od začetka pandemije covida-19 uvedenih nekaj omembe vrednih pobud za spodbujanje dela na daljavo na podeželju, perifernih ali marginaliziranih območjih, ki so bile usmerjene v odpiranje in širjenje skupnih poslovnih prostorov za delo. Te lahko prispevajo k socialni in gospodarski obnovi skupnosti, v katerih se nahajajo.
   

Smernice politike

• Obstoj znatnih regionalnih razlik v stopnji zaposlenosti in razširjenosti dela na daljavo lahko vodi v nastanek teritorialnega prepada med regijami, pri čemer bodo urbana območja in prestolnice uživali nesorazmerno večje koristi, ki jih ponuja digitalna revolucija.
   
• Dejavniki, ki v mesta privabljajo delodajalce, delavce in naložbe v infrastrukturo, vključno z živahno gospodarsko dinamiko, globokimi trgi dela, bogatimi poslovnimi priložnostmi ter dobrim dostopom do številnih ugodnosti in javnih storitev, se medsebojno krepijo in ostajajo kratkoročno razmeroma konstantni. Vendar lahko dolgoročne regionalne industrijske in inovacijske politike spremenijo demografske in gospodarske razlike med podeželskimi in mestnimi območji, saj regijam omogočajo, da izkoristijo svoje edinstvene značilnosti, in poglobijo razumevanje priložnosti, ki so značilne za posamezna območja.
   
• Delo na daljavo lahko omogoči ločitev gospodarske specializacije od kraja dela, saj odpravlja potrebo po selitvi, s čimer se lahko ustvarijo nove priložnosti za regionalni razvoj. Javne politike lahko delo na daljavo na podeželskih, perifernih ali marginaliziranih območjih podpirajo s ciljno usmerjenimi pobudami, ki so na primer namenjene ustvarjanju skupnih prostorov za delo. Te lahko s privabljanjem delavcev in podjetnikov, ki opravljajo znanjsko intenzivno delo, spodbudijo dinamiko in raznolikost podeželskih gospodarstev.
   
• Hitra internetna povezljivost je ključna tehnologija, ki omogoča delo na daljavo. Prizadevanja za doseganje ciljev politike glede internetne povezljivosti na mestnih in podeželskih območjih so po pandemiji covida-19 postala še bolj nujna in zagnana.
   
• Do leta 2022 so podeželska območja v povprečju imela hitrejši internet kot mesta le tri leta nazaj. Kljub temu pa se je hitrost interneta v mestih izboljšala še hitreje, kar je nekoliko povečalo razlike med mesti in podeželjem. Program politike Digitalno desetletje do leta 2030 predvideva nadaljnje naložbe v internetno povezljivost, pri čemer je posebna pozornost namenjena podeželskim območjem.
   
• Podeželska območja se soočajo s številnimi in kompleksnimi izzivi gospodarskega in demografskega upada, ki jih sama internetna povezljivost ne more rešiti. Potrebne so tudi naložbe v prometno infrastrukturo in (osnovne) javne storitve, da se prepreči, da bi postala „zapuščeni kraji“ (mesta, ki so ranljiva z vidika dostopnosti ali povezljivosti).
   
• Čeprav delo na daljavo ponuja priložnosti za preselitev na območja zunaj mestnih središč, ostajajo mestna območja še naprej zelo privlačna za velik delež prebivalstva, zlasti za mlade. Javna politika bi lahko storila več za olajšanje prehoda na bolj trajnostno prihodnost mest, da bi ta postala prijetnejša za prebivanje.